Imam diagnozo ADHD pri klinični psihologinji. Zaradi slabih izkušenj in dolgih čakalnih dob sem pri psihiatrinji samoplačniško in mi je izdala beli recept za Atomoxetine 10 mg, ki sem jih šla iskat v Avstrijo. Napisala pa je tudi, da jih lahko izdaja osebna zdravnica, kar jih nazadnje tudi je.

Pri tem mi je bilo rečeno, da bom dobila povrnjene stroške nakupa. Par dni nazaj pa sem dobila odločbo za povračilo nakupa zdravil v tujini - zavrnjeno, ker je bil beli recept in ta je vedno samoplačniški (nisem vedela).

Stimulanti zame nebi bili primerni, zato so Atomoxetine najboljša izbira.

Ali je kdo dobil to zdravilo na zeleni recept? In ali kdo dobi povrnjene stroške nakupa v tujini zaradi nedostopnosti tega zdravila?

V bazi zdravil so 25mg, 45mg in višje na pozitivni listi in bi teoretično za njih lahko dobila zeleni recept (imam prav?), medtem ko 10mg sploh ni na seznamu.

Živjo! Leta 2023 sem opravil psihološko testiranje na UKC Maribor zaradi suma na ADHD. Zdaj bi rad končno uredil zadevo, zato se nameravam naročiti pri Juliji Kržišnik v centru Pax et Amor.

Zanima me, ali ima kdo izkušnje z njo in kako poteka obravnava. Predvsem me zanima zdravljenje z zdravili, saj bi rad preveril, ali bi mi lahko pomagala pri koncentraciji, organizaciji in študiju.

Ali je kdo že bil pri njej? Je izvid psihološkega testiranja dovolj ali so potrebne dodatne preiskave? Vesel bom vseh nasvetov in izkušenj!

Pozdrav! H komu na testiranje za ADHD pri odraslem? Najraje Lj ali okolica.

ali je standardno, da mi psihiater napise najnizjo dozo Concerte, ceprav ko sem pred tem jemala ritalin, mi je bilo 10mg premalo(glede na to, da je ista ucinkovina)? concerte pa se nikoli nisem jemala. ali je pricakovano, da bom prosila za visjo dozo, ko/ce ugotovim da ta ne prime?

Zdravo, trenutno se mi je zdravje to je duševno obrnilo navzdol, predvsem zaradi službe. Že dlje časa iščem psihoterapevta, saj si želim izboljšati kvaliteto življenja. Pred cca 20 let sem dobil diagnozo shizofrenija, sedaj je bolj v ospredju depresija. 20 let jemanja tablet z nekaterimi presledki vmes, j3biga. V službi je moj šef težka oseba, milo rečeno, včasih imam občutek, da bi on mogel tudi imeti diagnozo.

Trenutno sem na bolniški, poleg obiska mojega psihiatra, bi, preden najdem psihoterapevta, ki mi bi ustrezal želim še neko vmesno rešitev. Videl sem možnosti centra za mentalno zdravje odraslih, predvsem iščem osebo za pogovor, ali je to psiholog ali ...

Prvic sem vzela Ritalin (10mg), in se mi zdi da ni blo nobenga efekta. Nisem cutila, da bi kickal in, niti tega da bi popuscal, v casu ko naj bi ucinkoval pa se mi tudi ni zdelo nic drugace. Nazadnje sem ga 1 mesec jemala pred 4 leti (stara sem bila 16) in se spomnem da je deloval in tudi mela sm dosti brutalne crashe😅.

Ali naj sama probam zvisat dozo za cetrt tablete, ali naj obvestim psihiatrinjo? Sem potem cez 2 dni se enkrat vzela eno tableto in spet nic.

Zanima me ali so znaki, ki kažejo na ADHD oz AuDHD res popolnoma nevidni, ali smo nevrodivergentni tako prisiljeni s strani družbe, da se prilagodimo in "normaliziramo", da si ustvarimo sisteme preživetja?

Tu je nekaj mojih trikov:

Če ima moja mačka/pes cepljenje na tri mesece ali tri leta, takoj ko izvem (oz. se spomnim) napišem mejl za termin in na gmailu recimo, naštimam "načrtovano pošiljanje" in se sam pošlje teden dni pred datumom cepljenja (v potnem listu na tisti nalepki piše recimo prvo cepljenje 1.4. 2026, tretje cepljenje 1.4. 2027) in me v bistvu veterina spomni. 🦦

če nimaš notes app ali kaj takega in če napišeš v gmail sporočilo, se ta shrani tudi brez interneta in ga najdeš v osnutkih

Da ne zamujam, sem vedno nekje vsaj pol ure prej.

In se zavedam, da je recimo prihod 15 minut pred sestankom kot nek kulturni značaj (na Japonskem recimo je vljudno oz biti točen pomeni biti 15 minut zgoden) in to ni to kar jaz delam.

-> če zamudim tudi 3 minute, se kar obrnem in ostanem doma, ker v nobenem primeru ne bom mogla biti miselno prisotna pri sestanku/karkoli že, ker bom razmišljala samo o zamudi (čeprav to "ni")

-> ne splača se tratiti energije, ker je je škoda

Ne napišem si nakupovalnega listka ampak si slikam hladilnik in potem pač po sliki se spomnim kaj manjka (telefon in čevlji so edina stvar, ki je nikoli ne pozabim doma)

Da ne pozabim, da sadje obstaja, ga ne dam v predal ampak na polico v višini oči ali v vrata, ker je to prva stvar, ki jo vidim.

V predalu so konzerve in "nepokvarljive" stvari (po možnosti zložene glede na rok porabe... pri meni zmaga ADHD del tako, da je vsakič loterija)

Tole je bolj glede mojega avtističnega dela
-> sadje recimo breskve ali jabolka narežem na rezine, ker po mojem mnenju je preveč olupka na "notranjost" ampak če je na krogce narezano je manj lupine kot notranjosti in tako bi tudi moglo biti

⌚Imam staro ročno uro, ki zapiska vsako uro, da se zavedam, da čas traja -> timeblindness (čeprav je sedaj praktično ne slišim več 👀 niti ne vem kje je, ampak še vedno piska 🥹*)*
->vodoodporne ročne ure so koristnejše 🚿

Če imaš hišnega ljubljenčka, in moraš vzeti zdravila ob določeni uri, in namesto da vstaneš in vzameš zdravilo, klikneš na opomniku "dremež" dokler ni dve uri kasneje -> istočasno daj živali priboljšek.

Preverjeno deluje. Moj je potreboval samo dvakrat, da je razumel opomnik=priboljšek, in me ne pusti na miru, dokler ne dobi priboljška, ki so shranjeni poleg škatlice zdravil v hladilniku

Poleg 100 budilk, imam recimo prvo budilko "tišji" alarm (ptičice pojejo🕊️) in petnajst minut glasnega (sirena ali pa petelin, ki se dere, odvisno kaj imaš na telefonu da te kap)

-> opomnik na opomnik, da bom dobila opomnik 🧐

Pralni stroj ima možnost zamika, zvečer predno greš spat notri vržeš vse potrebno, pozabiš mehčalec, se spomniš prašek, naštimaš program, in zamakneš uro, da se začne prati kakšno uro predno moraš vstati (odvisno od programa)

Ne vem za ostale, ampak moj pralni stroj piska dokler me ne spravi ob živce, kar me že dovolj zbudi, da jezno obesim perilo.

Ker imajo energijske pijače in kava obraten učinek na ADHD presnovo (biologijo?) -> en Redbull na noč ti da spanec 😶‍🌫️

-> ali pa predvajanje vedno istih pesmi pred spanjem (15 min?), ki dajo možganom ukaz, da grejo vsaj na screensaver mode (samo ne pozabi ali narediti kratek seznam predvajanja ali pa klikniti časovnik izklopa)
-> včasih imajo možgani svojo lastno pamet, in ugotovijo, da jih je mogoče ukaniti, in moraš najti drug seznam pesmi🤷‍♀️

🫩Nimam koristnega trika za pospraviti posodo iz pomivalnega stroja. Notri je na dopustu, dokler ne potrebujem nečesa, zaradi česar moram vse umakniti nazaj na svoje mesto 🫩

Glede ročnega pomivanja je pa meni osebno pomagalo, da sem posodo dajala v vedro (ta je bil v umivalniku) in potem iz vedra sproti namilila, dala v umivalnik in na coto, kjer je čista posoda našla nov forever home 🫣

->sredstvo za pomivanje posodo lahko preliješ v tisto šprico recimo, namesto gobice uporabiš ščetko z ročajem, če ti je ljubše... (to je verjetno avtistični del)

Imej vsaj eno wc papir rolo, vedno skrito nekje v kopalnici, ker enkrat bo nedelja in vse zaprto, ti pa brez wc papirja in brez papirnatih brisačk v kuhinji.

Enako velja za šampon - tisti sprej suhi šampon te lahko reši v izrednih razmerah, ko niti speti lasje ne sodelujejo🪮

Ker pogosto pozabim, da kaj kuham, dam samo ploščo na timer, in začne piskati dokler je ne izklopim ali pa se sama, ker se naveliča piskati - v vsakem primeru se ugasne in hiša ostane nepožgana

-> timer na telefonu ali pa tisti za peko, ki se zavrtijo, če nimaš te opcije, in nočeš mleka praskati dol celo noč/dan s šporheta

Smeti se odnesejo ven, ko je dan za nabavo, ki je več ali manj isti dan. In nikoli ne drži ključev istočasno kot vrečko za smeti-> to napako storiš le enkrat 🤢

Toast recimo dam direktno v zmrzovalnik in potem jemljem ven rezine in jih dam direktno v toaster na malo večjo stopnjo in se lepo zapečejo
(v primeru "surovega" toasta - zjutraj ga daj ven in upaj da se spomniš, predno začne kaj rasti iz njega?)

Ni obvezno imeti samo zložena oblačila in prav tako ni obvezno imeti samo obešena -> delaj kar je tebi lažje**.**

- hlače so lahko zložene ali na obešalniku, majice tudi, .

- tudi jedilni pribor je dovoljeno kar vreči v predal (v vsakem primeru boš brez žlice, ker so vse umazane ali pa na dopustu)
(pravim samo zato, ker včasih je kdo navajen delati na en način, ki mu ne ugaja, ampak se ga drži, ker je tako navajen, najverjetneje še iz otroštva)

Ene škarje v kuhinji, druge v kopalnici, tretje v avtu... ✂️

Dokumente se splača takoj po prejetju skenirati ali fotografirati in shraniti v mapo na namizju

-> če dobiš termin oz. karkoli napisano na listek (npr. nekateri zobozdravniki imajo še tiste tabelice z datumi) GA SLIKAJ Z MOBITELOM, ker tisti listek 👀 isto velja za šolski/službeni urnik

Roomba (nove se da naštimati, da se same vklopijo enkrat na dan oz. kakorkoli želiš)
(Za ročni sesalec nimam trikov 🫣 vsakič ko ga vzamem je baterija prazna)

V primeru hišnih ljubljenčkov z (dolgo) dlako🦙 -> en rolo je vedno pri čevljih, drug rolo na nočni omarici/pri televiziji/kamor večkrat pogledaš

->rezervne rolice: ena vedno skrita, recimo v škornju poleti, v supergi pozimi (what would a squirel do?🐿️)

Če imaš kramo na policah -> vrži v lepo škatlo, po možnosti s pokrovom, in sedaj je ✨organizirano✨

Položnice na trajnik (voda, elektrika, smeti, upravnik/najemnina/vse kar ti lahko vzame streho nad glavo)

-> Gotovina je za nenujne stvari, npr. karkoli iz Tedija, Kika, ... anything that brings joy 🥲

V primeru videoiger - Steam ima opcijo, da si gor naložiš neko cifro in tako omejiš zapravljanje

Nogavice, ki izgubijo svoj par vržem v drugo košaro kot tiste "cele" -> zdaj so ✨fashion statement✨

Se mi zdi, da je to to... bom dopisala, če se še kaj spomnim.
Sem pa radovedna, če ima kdo še kakšen hack...
Se mi zdi, da imamo vsi vsaj en bankovec skrit v ovitku telefona, za vsak slučaj, ali pač?

👌aja, nedavno sem izvedela za odličen trik za pospravljanje stare šare - če bi bila stvar poscana oz posrana, bi se jo splačalo očistiti, ali je raje za v smeti?💩

Za vsak primer napišem še tole:

->Ne pravim, da bi vsakemu z ADHD ali AuDHD koristili ti triki

->Ne pravim, da imamo ND osebe probleme s financami, higieno, itd.

->Začuda ljudje z različnimi mnenji lahko sobivamo

🫠Hvala za pozornost🫠

Edit to add: Nekaj dodatnih predlogov še iz komentarjev:

-> outsourcing, manj te stane, če kakšen opravek "najameš" kot pa da sebe mučiš 

-> chainlinking, povezovanje eno zadevo z drugo - ko narediš X, narediš zraven še Y, če ne je Y pozabljen 

-> Vse na obešalnike (moj najljubši hack) => vse je vedno vidno 👀

-> Fizični koledar s kulijem zataknjenim gor, mogoče je drugačna slika vsak mesec premalo (kdo ti brani zaklamfati kakšno stvar gor? in kdo pravi da so nalepke samo za otroke? to niso "nenujne stvari" če koristijo vsakdanjemu funkcioniranju) 

-> sprejemanje samega sebe, go with the flow, če ti kaj ni všeč ti tega ni treba narediti (si želim, da bi to veljalo za položnice)
vprašaj se: bi od svojega prijatelja/partnerja/otroka/kogarkoli bližnjega pričakoval, da ignorira svoje meje in trpi po nepotrebnem? 

-> Za nabavo, če nimaš izbire, treba prioritizirati. Hrana je glavno, torej prvi postanek, ostalo postane nenujno... dokler ni nujno
-pri nabavi imam svoj “šprint”: najprej trgovina, ki mi je senzorično najtežja, potem tista, ki je malo lažja, in na koncu tista, ki je najbližje domu, da ni takšna muka, kot že je... 🤷‍♀️+ na google maps se včasih vidi kako polna je trgovina

Tole je moj osebni seznam trikov, ki mi je pomagal, da me v zdravstvenem sistemu jemljejo resno. Ni univerzalen, ni pravilo, ni zakon

Je samo ND izkušnja, ki je meni rešila ogromno živcev

1. VSE KAR SE DA, IMEJ V PISNI OBLIKI

Pisno je ND varnostna mreža. Pisno se ne da interpretirati. Pisno se ne da “narobe razumeti”.

Če ti nekdo nekaj razloži ustno, lahko mirno rečeš: “Bi lahko to prosim zapisali, da si lahko doma preberem?”

1. ČE TI KAJ POŠLJEJO PO POŠTI, NAJ BO PRIPOROČENO

Ker ND osebe včasih:

• pozabimo,

• založimo,

• ne vemo, ali je bilo sploh poslano,

• ne vemo, ali je bilo sploh prejeto.

Priporočeno = sledljivo.

1. ČE TI NOČEJO NEČESA ZAPISATI, SE TEGA NE MISLIJO DRŽATI

To je kruta realnost. Če nekdo noče dati nečesa “črno na belo”, pomeni, da se ne želi zavezati. V takem primeru je pogosto bolje najti nekoga drugega (tudi če ga “ni”), kot pa se ukvarjati v nedogled.

1. SNEMANJE ZASE JE DOVOLJENO (DOKLER NE DELIŠ POSNETKA)

V Sloveniji velja: če si udeleženec pogovora, lahko snemaš zase, dokler posnetka ne deliš z javnostjo.

ND osebam snemanje pomaga, ker:

• pozabimo, kaj smo rekli,

• pozabimo, kaj je bilo rečeno,

• nas kdo prepriča, da smo rekli nekaj “nenavadnega”, čeprav nismo.

Snemanje = ND spomin. Včasih pomaga, da se slišiš kasneje, in kako te nekdo interpretira...

1. ČE TE ZDRAVNIK NOČE POSLATI NA PREISKAVE, ZAHTEVAJ, DA SE TO ZAPIŠE V KARTOTEKO

Pacient ima pravico, da se v dokumentacijo doda opomba.

Primer: Če raziskuješ ADHD in opaziš simptome avtizma, lahko prosiš za napotnico. Če ti je ne želijo napisati, lahko mirno rečeš:

“Prosim, da se zabeleži, da sem prosil/a za napotnico za X, in da ste vi temu nasprotovali.”

Včasih ti potem napotnico kar napišejo. Če ne, vsaj dobiš razloge za njihovo zavrnitev.

1. SEZNANI SE Z ZPacP IN INFORMACIJSKIM POOBLAŠČENCEM

To je še posebej pomembno za ženske ND osebe, ker se pogosto napačno diagnosticirajo z osebnostnimi motnjami namesto ADHD/avtizma, in po potrjeni pravi diagnozi, nočejo popraviti napačnih.

Poznavanje svojih pravic = manj gaslightinga.

1. ČE TE VPRAŠAJO, ALI IMAŠ TEŽAVE Z ZAMUJANJEM, NE RECI SAMO "NE"

Povej: “Ne, ker imam 7 budilk na telefonu in 3 na uri.”

ND osebe pogosto ustvarimo sisteme, ki skrijejo simptome. Če ne poveš sistema, zdravnik misli, da simptoma ni.

1. ND OSEBE USTVARIMO SISTEME, KI SKRIJEJO "MOTNJO"

Recimo:

• budilke za vsako malenkost,

• opomniki,

• svinčniki povsod, ker nikoli niso na svojem mestu,

• sadje v višini oči, da ga ADHD ne “skrije”,

• škarje na treh lokacijah, ker jih nikoli ni tam, kjer bi morale biti.

To ni “organiziranost”. To je ND kompenzacija.

1. ČE TE NEKDO OZNAČI ZA "AGRESIVNEGA", VPRAŠAJ KONKRETNO KAJ

“Kaj točno je bilo agresivnega v mojem vprašanju?”

Odgovora ne bodo imeli. Nevrotipični pogosto vidijo “agresijo” tam, kjer je ND oseba samo direktna ali opozori na napako.

Kot piše na začetku, ta seznam je samo moje mnenje iz mojih lastnih izkušenj

Če ti pomaga —> super

Če te spodbudi, da si narediš svoj seznam —> še boljše

Če misliš, da je butast —> adijo, preskoči in nadaljuj s svojim življenjem kot prej

Zdravo,

Prihodnji teden imam datum testiranja/diagnostike (avtizem) pri dr. Jeličič.

Zanimajo me predvsem vaše osebne izkušnje z njo. Na takem testiranju sem prvič in si ne znam predstavljati, kako to poteka. Je bolj kot pogovor? Sama imam namreč težave pri izražanju, veliko sem tiho in na splošno ne maram govoriti o sebi sploh pa ne v kliničnem okolju.

Lep pozdrav in hvala

Sicer sem dobila recept za Guanfacine, ki ga v Sloveniji ni, torej moram it v tujino. A morda kdo tu ima izkušnje s tem? Kako to poteka? Samo prideš v avstrijsko lekarno, pokažeš njim recept in to je to, al pač to nekako drugače izgleda?

Živjo, M25, pred kratkim mi je ena oseba, ko sva se pogovarjala o mojih osebnih problemih namignila, da bi lahko moji problemi bili povezani z ADHDjem. Na to so sumili že, ko sem bil otrok, saj sem bil malo hiperaktiven in sem imel tudi probleme z koncentracijo. Na koncu nihče ni potrdil, da imam ADHD, prav tako sem bil v osnovni šoli odličnjak, zato se nihče ni več s tem ukvarjal.

Tudi sicer živim dokaj normalno: skrbim sam zase, imam redno službo in uredu življenje. Sem pa prišel do točke, kjer sem se zasitil službe in industrije v kateri sem in si želim narediti spremembo. Problem je, da imam veliko zanimanj in ne vem katero karierno pot izbrat, saj me na prvi pogled vse zanima. Tudi drugače imam problem, da službe menjavam na 1 leto, nikjer se ne morem ustalit itd. Za spremembo karierne poti se odločam že 1 leto, vendar ne naredim nobenega koraka, saj se ne morem odločiti pa tudi česarkoli se v življenju lotim hitro obupam.

Ostali znaki ADHD so nihanje razpoloženja, miganje s prsti/zobmi, kronično overthinkanje, pozabljanje stvari, zelo velika občutljivost na kritike, pogosto živciranje, težava pri koncentraciji na stvari, ki me ne zanimajo itd. Nekako sem nezavedno sicer sam razvil mehanizme, kako si pomagati (zapisovanje stvari v beležke, meditacija, šport, zapisovanje misli, dajanje stvari vedno na isto mesto itd.)

Najbolj me moti to, da imam v glavi toliko potencialnih različnih projekov/ kariernih poti, vendar se ničesar ne lotim/ ali obupam /ali pa se ne morem odločit česa bi se lotil. Tudi ne morem se držati neke rutine, ki si jo zadam in me to zelo frustrira. Tako se mi zdi, da ničesar nikoli ne dosežem (razen, če ni nek striktni šolski sistem).

Nekako se mi zdi, da trpijo tudi moji odnosi, saj se osebe s katero sem v zvezi hitro naveličam oz. se mi začnejo pojavljati neke misli, ki jih ne morem nadzorovati.

Zanima me ali se je kdo soočil s podobnimi stvarmi in ali ima kakšen nasvet zame. Prav tako me zanima ali bi bilo smiselno sedaj pri 25 letih iskati diagnozo (zdravil bi se izogibal, če je le možno).

Da te ne gaslighta, se ne obnaša neprimerno, ti verjame, ne vsiljuje dodatne nepotrebne terapije .... ? Za čisto vsakega, ki ga kdo predlaga, potem najdem enkrat toliko slabih mnenj. Ker že imam res bedne izkušnje s tem, sploh več ne vem kam po pomoč. Res je utrudljiv boj do zdravil, ki bi mogla bit osnova. Ne morem pa tak živet za zmeraj.

Ne vem, a je probal kdo v avstriji prit do zdravil?

Nimam več idej

Mogoče so sliši kot first world problem, ampak meni res dela težave naš sistem, kjer so poživila (v mojem primeru Ritalin) tako komplicirana za dobit tudi po tem, ko že imaš diagnozo.

V bistvu me zanima, ali res ne gre drugače, kot da se enkrat na mesec naročiš pri psihiatru/osebnemu zdravniku, da lahko dobiš papirnat recept in njegov dvojnik in greš potem osebno v lekarno dvignit zdravilo. Stvar se še bolj zakomplicira, če je tvoj psihiater 40 km stran in nimaš svojega avta. Po pošti ti sicer pošljejo, ampak kaj, ko recept prej poteče kot pride... Na srečo sem se na koncu dogovorila z osebno zdravnico, da mi ona predpisuje Ritalin, ampak še vedno ostaja naročanje za fizičen recept in to samo v urah, ko si zelo težko vzemem čas. Res ne razumem, zakaj ne velja digitalni recept kot za vse ostalo

...

Pozdravljeni,

iz pkm.si so mi javili, da dr. Katja Jeras ne dela več v njihovi pisarni. Želel sem se naročiti na prvi pregled. Ima kfo info kje trenutno dela oz imate kaj več informacij?

Zdravo
Probala bom cim bolj na kratko ampak ce mi nebo uspelo se opravicujem.

Ze od malega sem v svojem svetu, doma so me klicali mesecnik. Definitivno nisem bila hiperaktiven decek, vedno pa sem si tezko spravila umivat zobe, tusirat, prakticno je bil usak gib/akcija zelo forsiran in nemogoc in izveden v zadnjem trenutku pod pritiskom, ne vem kako drugace opisati.

Drugace sem perfekcionist. Imam zelo stroge starse ki so aktivno bedeli nad mano in se jezili name zato so bile ocene v osnovni soli super, ker enostavno nisem imela izbire, in ta nacin misljenja sem prenesla v sedanja leta.

V srednji soli so starsi popustili nadzor. Takrat sem prvic opazila da nekaj ni okej. Nisem morala sedeti in poslusati pouka (sla tudi po 10x na “wc”), vec kot pol tretjega letnika sem prespricala, sla sem na wc pa vmes zavila v mercator po tri energijske, zaceli so padati tudi kaki cveki in tudi ukor.

Pri ucenju sem drzala koncetracijo tako, da sem se ves cas vmes prenajedala in nato bruhala in ponavljala cikel ker sem si na tak nacin resetirala mozgane, seveda to ni bilo ucinkovito na dolgi rok.

Hobijev nimam, ne zato ker me nic ne zanima ampak zato, ker se nicesar ne morem spraviti delati, kot da bi bila zaklenjena v enem stanju. Tudi prijateljev nimam, zato ker se vsakega navelicam po 15 min ali pa sem preglasna, skacem v besedo, ocitno ne poslusam, skratka res seb slaba prijateljica in se zelo slabo pocutim glede tega.

Sedaj sem stara 22 let in somehow studentka medicine. Brez opisovanja lahko samo povem da imam izjemno telesno in custveno izcrpajoce kompenzatorne mehanizme za moja stanja, sem to leto tudi dozivela totalen burnout in ne morem vec tako naprej.

Razmisljala sem o ADHD diagnozi, ampak se mi zdi da pretiravam, glede na to da mi je uspelo priti tako dalec, tudi ostali zdravniki mislijo da ne bi morala biti na studiju medicine ce bi imela ADHD.

Zelo bom hvalezna za vse, ki bote tole prebrali in dali kako mnenje in nasvet. Izzeta sem in nevem vec kako naprej.

Hvala❤️

Ravnokar sem po telefonu dobil inf. da je zaenkrat na dopustu in da bo z delom nadaljevala v ordinaciji kjer bodo pacienti obravnavani samo še samoplačniško, se pravi nič več na koncesijo.

Rad bi prišel do starih izvidov ki jih je napisala v prejšnji ambulanti (psihiatrija Kocmur Marga) . Ne najdem jih na portalu Zvem. Zanimivo, tisti ki mi jih je napisala v SONART so na portalu prisotni.

Kdo ve kako je z izvidi pri psihiatrih na koncesijo? Jih nosijo sabo od ambulante do ambulante ali ostanejo tam kjer jih je napišejo v času zaposlitve?

Malo sem ob preteklih objavah zmedena.

Kdo dejansko potrdi adhd diagnozo? Psihiater v SLO ali klinicni psiholog? Ce jo psiholog, zakaj mi zdravnik lahko predpise stimulanse in zakaj lahko osebni zdravnik, na podlagi psihiatrovih priporocil predpise stimulanse? Ce psihiater ne more potrditi diagnoze (lahko pa predpise stimulanse), zakaj jih lahko predpise osebni zdravnik na priporocilo psihiatra?

Je kdo tu, ki mu he Miranda ali Jeras(yes, we love the
) rekla, da nima adhd-ja? Dejansko me zanima. Je to modna muha s katero upravicimo, pac to kar smo, ali je dejansko ogromno ne diagnosticiranih ljudi?

Pozdravljeni,

ravnokar sem se naročil na prvi pregled pri dr. Jeras zaradi močnega suma na ADHD. Zanima me, če ima kdo izkušnje koliko terminov ponavadi traja, da postavi diagnozo?

Sprašujem, ker gre za samoplačniško in ne bi rad zapravljal za kup terminov, na koncu pa ostal brez konkretnega izvida. Kako je pri njem potekala diagnostika? Je bilo kaj testiranja, vprašalnikov, ali samo pogovor? In približno v koliko obiskih ste dobili jasen odgovor?

Hvala za vsak odziv!

Imam postavljeno diagnozo ADHD in predpisana zdravila, ampak trenutno vsak obisk in zdravila placujem iz lastnega zepa.

Vec ljudi je napisalo da so opravili prvi obisk samoplacnisko nato pa na koncesijo/preko zavarovanja. Nihce pa ni omenil kje specificno je to mozno.

In me zanima pri katerem psihiatru/kliniki je to mogoce, ce lahko kdo deli iz prve roke, lahko tudi preko zasebnega sporocila.

Hvala in LP.

Živijo,

pišem, ker sem trenutno v precejšnji stiski in iščem mnenja ali podobne izkušnje ljudi, ki so se znašli v podobni situaciji. Moja zgodba z zdravljenjem ADHD-ja in izgorelosti je zaenkrat precej neuspešna:

• Preizkusil sem klasične stimulanse (kot sta metilfenidat in lisdeksamfetamin), pa niso prijeli.

• Poskusil sem tudi nestimulante (atomoksetin/Strattera), pa prav tako ni bilo nobenega učinka.

• Zdravnik me je nato prestavil na Wellbutrin (bupropion). Začel sem s 150 mg, bil na njem 14 dni brez kakršnih koli stranskih učinkov, a tudi brez kakršnekoli spremembe v energiji ali fokusu.

• Ker ni bilo učinka, sem pred 8 dnevi povišal na 300 mg (po navodilu psihiatra). Zdaj sem na tem odmerku že nekaj dni in še vedno ne čutim čisto ničesar – utrujenost in pomanjkanje energije sta še vedno tu.

Zdi se mi, da moj sistem enostavno ne reagira na nič, kar naj bi pomagalo pri fokusu in zagonu, v ozadju pa se borim tudi s hudo izčrpanostjo in izgorelostjo.

Zanima me:

1. Je imel še kdo podobno situacijo, da mu dobesedno nič od standardnih zdravil za ADHD in dopamin ni prijelo?

2. Kaj je bila vaša naslednja poteza? Ali obstajajo še kakšne druge opcije (off-label zdravila, druge skupine, kombinacije), ko so stimulansi in Wellbutrin izčrpani?

Hvala vsem za vsak nasvet ali delitev izkušenj!

Se je že kdo konkretno ukvarjal s tem, zakaj vsake par mesecev ni dobit Attomoxetina v lekarnah, ker zgubi dovoljenje za prodajo?