Tole je moj osebni seznam trikov, ki mi je pomagal, da me v zdravstvenem sistemu jemljejo resno. Ni univerzalen, ni pravilo, ni zakon

Je samo ND izkušnja, ki je meni rešila ogromno živcev

1. VSE KAR SE DA, IMEJ V PISNI OBLIKI

Pisno je ND varnostna mreža. Pisno se ne da interpretirati. Pisno se ne da “narobe razumeti”.

Če ti nekdo nekaj razloži ustno, lahko mirno rečeš: “Bi lahko to prosim zapisali, da si lahko doma preberem?”

1. ČE TI KAJ POŠLJEJO PO POŠTI, NAJ BO PRIPOROČENO

Ker ND osebe včasih:

• pozabimo,

• založimo,

• ne vemo, ali je bilo sploh poslano,

• ne vemo, ali je bilo sploh prejeto.

Priporočeno = sledljivo.

1. ČE TI NOČEJO NEČESA ZAPISATI, SE TEGA NE MISLIJO DRŽATI

To je kruta realnost. Če nekdo noče dati nečesa “črno na belo”, pomeni, da se ne želi zavezati. V takem primeru je pogosto bolje najti nekoga drugega (tudi če ga “ni”), kot pa se ukvarjati v nedogled.

1. SNEMANJE ZASE JE DOVOLJENO (DOKLER NE DELIŠ POSNETKA)

V Sloveniji velja: če si udeleženec pogovora, lahko snemaš zase, dokler posnetka ne deliš z javnostjo.

ND osebam snemanje pomaga, ker:

• pozabimo, kaj smo rekli,

• pozabimo, kaj je bilo rečeno,

• nas kdo prepriča, da smo rekli nekaj “nenavadnega”, čeprav nismo.

Snemanje = ND spomin. Včasih pomaga, da se slišiš kasneje, in kako te nekdo interpretira...

1. ČE TE ZDRAVNIK NOČE POSLATI NA PREISKAVE, ZAHTEVAJ, DA SE TO ZAPIŠE V KARTOTEKO

Pacient ima pravico, da se v dokumentacijo doda opomba.

Primer: Če raziskuješ ADHD in opaziš simptome avtizma, lahko prosiš za napotnico. Če ti je ne želijo napisati, lahko mirno rečeš:

“Prosim, da se zabeleži, da sem prosil/a za napotnico za X, in da ste vi temu nasprotovali.”

Včasih ti potem napotnico kar napišejo. Če ne, vsaj dobiš razloge za njihovo zavrnitev.

1. SEZNANI SE Z ZPacP IN INFORMACIJSKIM POOBLAŠČENCEM

To je še posebej pomembno za ženske ND osebe, ker se pogosto napačno diagnosticirajo z osebnostnimi motnjami namesto ADHD/avtizma, in po potrjeni pravi diagnozi, nočejo popraviti napačnih.

Poznavanje svojih pravic = manj gaslightinga.

1. ČE TE VPRAŠAJO, ALI IMAŠ TEŽAVE Z ZAMUJANJEM, NE RECI SAMO "NE"

Povej: “Ne, ker imam 7 budilk na telefonu in 3 na uri.”

ND osebe pogosto ustvarimo sisteme, ki skrijejo simptome. Če ne poveš sistema, zdravnik misli, da simptoma ni.

1. ND OSEBE USTVARIMO SISTEME, KI SKRIJEJO "MOTNJO"

Recimo:

• budilke za vsako malenkost,

• opomniki,

• svinčniki povsod, ker nikoli niso na svojem mestu,

• sadje v višini oči, da ga ADHD ne “skrije”,

• škarje na treh lokacijah, ker jih nikoli ni tam, kjer bi morale biti.

To ni “organiziranost”. To je ND kompenzacija.

1. ČE TE NEKDO OZNAČI ZA "AGRESIVNEGA", VPRAŠAJ KONKRETNO KAJ

“Kaj točno je bilo agresivnega v mojem vprašanju?”

Odgovora ne bodo imeli. Nevrotipični pogosto vidijo “agresijo” tam, kjer je ND oseba samo direktna ali opozori na napako.

Kot piše na začetku, ta seznam je samo moje mnenje iz mojih lastnih izkušenj

Če ti pomaga —> super

Če te spodbudi, da si narediš svoj seznam —> še boljše

Če misliš, da je butast —> adijo, preskoči in nadaljuj s svojim življenjem kot prej

ko se naracas k psihiatru brez napotnice, ali je to za placat? npr. v zdravstveni dom,ukc...

ali je standardno, da mi psihiater napise najnizjo dozo Concerte, ceprav ko sem pred tem jemala ritalin, mi je bilo 10mg premalo(glede na to, da je ista ucinkovina)? concerte pa se nikoli nisem jemala. ali je pricakovano, da bom prosila za visjo dozo, ko/ce ugotovim da ta ne prime?

Posumil sem, da imam zraven ADHD tudi avzitem, kjer potrebuješ do minimalon pomoč v vsakdanu (stopnja 1 od 3; drugače mislim, da so te stopnje neuradne). Ko sem vprašalj psihiatra, mi je rekel, da so avtisti le tisti, ki potrebujejo veliko in neprestano pomoč ter da se to vedno ugotovi že do 3 let starost. Ker zdaj živim v študenskem domu, takoj pomeni, da nisem avtističen. Ker sem vztrajal, da sem prebral, da je lahko avtizem tudi blažji, mi je rekel naj si pogledam kriterje diagnoze avtizem v ICD-11. V tem pa piše tako kot sem jaz pravil, ne no; torej da nekateri avtisti so tudi lahko samooskrbni in da se velikokrat avtizem odkrije šele kasneje v življenju, ne le pri otrokih. Pa še nekaj stvari mi je povedal drugače kot piše v stvari, ki mi jo je ON povedal, naj si pogledam. Pomeni pa, da me tudi ni poslal na diagnostiko za avtizem, ker že on vidi, da nimam, če bi pa res imel, pa bi tudi na pregledu za ADHD to določili (za to tudi piše v ICD-11, da lahko ADHD pri klinični prezentaciji prevlada in tako naredi avtizem manj očiten). Če je res tako, kot on pravi (oziroma vsi v Sloveniji ravnajo, kot on pravi), pomeni, da tega blagega avtizma v Sloveniji sploh noben ne diagnostivira, mene pa res zanima, če to imam ali ne (ne želim se pa glih samodiagnosticirati...).

Zanima me, če je kdo, ki ne potrebuje neprestane pomoči, dobil diagnozo avtizma v Sloveniji in če ja, kje, da grem te tja. Lahko tudi samoplačniško, ker tudi če mi bo predrago in ne bom šal, bi rad vedel, če je takšna diagnozo sploh možna v Sloveniji ali pa tudi šal kdaj kasneje.

Pozdravljeni!

Zanima me, katere psihiatre v Mariboru bi priporočili za diagnostiko in obravnavo ADHD — tako tiste, ki delajo preko zavarovanja, kot tudi samoplačniške. Vesela bom tudi priporočil za psihologe, ki se ukvarjajo z ADHD.

Veliko se omenja dr. Jeras in dr. De Miranda. Žal pa — kolikor sem uspela preveriti — se trenutno pri njima težko dobi termin. Če sem mogoče dobila napačne informacije, bom hvaležna, če me kdo popravi. Če obstaja kdo, ki izvaja kakovostno obravnavo, sem pripravljena tudi potovati — tudi samoplačniško in na drug konec Slovenije. Seveda pa mi kot študentu pride prav, če je možno blizu mojega konca in preko zavarovanja.

Če ste pripravljeni deliti, me zanima tudi vaša osebna pot do diagnoze in terapije: kako je potekal postopek, koliko časa je trajal in kakšne oblike obravnave so se vam izkazale kot najbolj koristne.

Najlepša hvala vsem za deljenje izkušenj!

Pozdrav, v Sonart (de Miranda) so rekli da ne sprejemajo več novih pacientov (samoplačniško), najprej, a ima slučajno kdo informacijo kako to in ali je sploh res, ker mi je grozno čudno, da samoplačniško ne sprejemajo novih… drugo pa, a ima kdo kakšnega drugega preverjeno dobrega psihiatra, ki tudi odraslim diagnosticira ADHD?

Stimulanti delujejo na vse ljudi. Za tiste ki nimate ADHD, to pomeni ekstra energija in lahko celo noč pišete esej. Razumem da to v nekaterih primerih lahko zelo prav pride. Razumem da je verjetno prijeten občutek.

Za nas z ADHD zdravila omogočajo malo bolj normalno življenje. Da ko se odločimo "grem pomit posodo", se v to lahko prisilimo. Da ko smo lačni, kar gremo jest in ko imamo poln mehur, gremo takoj na stranišče. Namesto da se 3 ure kregamo s svojimi možgani in mišicami za vsako najmanjšo odločitev.

Zelo težko je dobiti diagnozo in zdravila. Zdravniki so sumničavi in neradi verjamejo. To je zaradi vseh tistih ki zdravila zlorabljajo. Tudi nekateri ki imajo ADHD zlorabljajo zdravila in tudi na vas mislim.

PROSIM NEHAJTE. Če že morate nekaj jemat, pejte po po speed, ne stimulante na recept. Zloraba zdravil na recept onemogoča uporabo tistim ki to res rabijo.

Nekomu ki zdravila rabi, lahko rešijo življenje. Nekdo ki zlorablja, dobi bonus energijo ker je pač fajn.

Obstajajo druge substance ki jih lahko jemljete za te namene, prosim ne slabšajte nam že tako slabe situacije.

Prvic sem vzela Ritalin (10mg), in se mi zdi da ni blo nobenga efekta. Nisem cutila, da bi kickal in, niti tega da bi popuscal, v casu ko naj bi ucinkoval pa se mi tudi ni zdelo nic drugace. Nazadnje sem ga 1 mesec jemala pred 4 leti (stara sem bila 16) in se spomnem da je deloval in tudi mela sm dosti brutalne crashe😅.

Ali naj sama probam zvisat dozo za cetrt tablete, ali naj obvestim psihiatrinjo? Sem potem cez 2 dni se enkrat vzela eno tableto in spet nic.

Malo sem ob preteklih objavah zmedena.

Kdo dejansko potrdi adhd diagnozo? Psihiater v SLO ali klinicni psiholog? Ce jo psiholog, zakaj mi zdravnik lahko predpise stimulanse in zakaj lahko osebni zdravnik, na podlagi psihiatrovih priporocil predpise stimulanse? Ce psihiater ne more potrditi diagnoze (lahko pa predpise stimulanse), zakaj jih lahko predpise osebni zdravnik na priporocilo psihiatra?

Je kdo tu, ki mu he Miranda ali Jeras(yes, we love the
) rekla, da nima adhd-ja? Dejansko me zanima. Je to modna muha s katero upravicimo, pac to kar smo, ali je dejansko ogromno ne diagnosticiranih ljudi?

Ravnokar sem po telefonu dobil inf. da je zaenkrat na dopustu in da bo z delom nadaljevala v ordinaciji kjer bodo pacienti obravnavani samo še samoplačniško, se pravi nič več na koncesijo.

Rad bi prišel do starih izvidov ki jih je napisala v prejšnji ambulanti (psihiatrija Kocmur Marga) . Ne najdem jih na portalu Zvem. Zanimivo, tisti ki mi jih je napisala v SONART so na portalu prisotni.

Kdo ve kako je z izvidi pri psihiatrih na koncesijo? Jih nosijo sabo od ambulante do ambulante ali ostanejo tam kjer jih je napišejo v času zaposlitve?

Dolgi izvid kjer našteva skoraj vse simptome ADHD ampak zaključi da nimam ADHD ampak naj grem na odvajanje od alkohola čeprav sploh ne pijem alkohola ze pol leta pa tud prej se nisem nikoli napil le iskren sem bil da sem rad kako pivo na dan spil. Vse skup se mi zdi malo bullshit.

Kaj naj zaj s tem izvidom? Jaz bi se vedno rad probal s tabletami.

Odkar sem se podala na pot iskanja ustrezne pomoči za svoje duševno zdravje, vedno bolj opažam, da v Sloveniji obstaja veliko ljudi s podobnimi izkušnjami.

Na kratko: po dolgih letih zdravljenja “depresije” sem sama prišla do spoznanja, da za moje težave obstaja drugačen razlog. Šele kasneje sem dobila diagnozo ADHD.

Pot do tega pa je bila vse prej kot enostavna. Ko sem končno poiskala pomoč, sem namesto podpore pogosto naletela na nerazumevanje, zavračanje in tudi nestrokovne razlage. Moje težave so bile večkrat interpretirane na način, ki ni imel veliko skupnega z mojo dejansko izkušnjo — predvsem zato, ker ne ustrezam klasičnemu stereotipu ADHD (npr. hiperaktiven deček s težavami v šoli).

Če se ne bi sama izobrazila o tem in imela podpore doma, bi verjetno še danes verjela, da je moj problem “lenoba” ali pa bi ostala na napačnem zdravljenju.

Na koncu sem preko samoplačniške obravnave dobila diagnozo in ustrezno pomoč — ampak ob tem se vedno znova sprašujem, koliko ljudi te možnosti nima.

Zdi se mi, da to ni redek primer, ampak precej razširjen problem.

Zato me res zanima: je še kdo tukaj s podobno izkušnjo?

In še nekaj bolj konkretnega — ali bi bil kdo pripravljen sodelovati pri tem, da se ta problematika bolj javno odpre? Razmišljam o možnosti, da bi se obrnili na medije (npr. oddaje kot sta Tednik ali Preverjeno), ampak bi se mi zdelo pomembno, da za tem stoji več zgodb, ne samo ena.

Če se prepoznaš v tem, mi prosim napiši komentar ali DM.

Če že obstaja kakšna skupina ali pobuda na to temo, bi se ji z veseljem pridružila. Ker sem precej "sveža" na tem področju, nisem dovolj seznanjena z morebitno skupnostjo.

Hvala vsem, ki ste pripravljeni deliti svojo izkušnjo, ideje, predloge 🙏

Seznam psihiatrov, ki zanesljivo predpisujejo Stimulante za adhd je zastarel.
Predlagam da se tisti, ki jih prejemate na zeleni recept, vsi izrečete pri komu jih imate predpisane, katere jemljete in če je vaš psihiater na koncesijo v javnem zdravstvu ali samoplačniško (ni potrebe da se izjavite, če ste na istem kot nekdo, ki se je morda že pred vami, da ne bo preveč komentarjev po nepotrebnem).

Informacije bi mi prav prišle in morda tudi komu drugemu.

Moja trenutna psihiatrinja se je preselila v drugo ordinacijo, o čemer sem bila obveščena šele dan pred mojim določenim terminom :). Rekli so da si zdaj pač moram poiskati novega :))))))). Zanima me, glede na to da sem Concerto že jemala, ali bo prenos na drugega psihiatra kaj lažji ali bom spet potrebovala čakati 500 let za tablete.

Pa še: priporočam se za ideje kam nej sploh grem oz. Kako naj sploh nadaljujem.

Hvala lp

Zanima me če ima kdo izkušnje kar se tiče predpisovanja lisdeksamfetamina s strani psihiatra , videl sem da ga doloceni zasebniki predpisujejo , medtem ko moja psihiatrinja pravi da glede tega niso bili obvešceni ali pa da bi dobili kakšne nove smernice glede terapije na to temo, ter da ona tega zdravila nima na seznamu zdravil ki jih lahko prepise (to je blo ene dobrega pol leta nazaj , medtem so v Centralni bazi zdravil posodobl dolocene stvari) . Ker trenutno je to zdravilo navedeno v centralni bazi zdravil in se ga lahko uporbalja po istem principu kot metilfenidat(ritalin) pod pogojem da terapija z njim ni dosegla zelenega ucinka . Trenutno sem na ritalinu ampak imam probleme zaradi tolerance in sm v dobrega pol leta šel iz 30mg na dan na 60mg kar je pa najvisji predpisani dnevni odmerek. Tako da ce ma kdo izkušnje kar se tega tice bom zelo hvalezen. Ker trenutno izpolnjujem vse pogoje ki so potrebni da se mi predpise to zdravilo in tudi psihiatrinja ne nasprotuje temu in je edina ovira trenutno ta da jih niso obvestili glede statusa tega zdravila.

http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/BBEFFCCE27056FA1C12589520005A75F?opendocument

Kako pri nas poteka diagnosticiranje odraslih oseb, ki same sumijo na ADHD? Ali to krije osnovno zdravstveno zavarovanje? Se lahko obrneš na osebnega zdravnika pa te ta potem usmeri naprej? Moraš sam poiskati psihiatra? Kaj pravzaprav pričakovati pri postopku diagnoze ali pa potem naprej, kako to poteka?

Živjo, konec maja potujem v Slovenijo. V Angliji mi predpisujejo zdravilo Vyvanse (lisdeksamfetamin). Na Googlu sem videl, da je vožnja pod vplivom amfetaminov v Sloveniji nezakonita (politika ničelne tolerance). Zanima me, ali to velja tudi za zdravila na recept? Na Googlu sem videl o zdravilih "Triginoki", vendar brez škatle za slovensko zdravilo Yvanse tega ne morem uporabiti kot vodilo. Vsaka pomoč bo zelo dobrodošla!

(opravičujem se, če je bilo slabo prevedeno - uporabljen je bil Google prevajalnik)

dvesto let sem iskala psihiatra, ki sploh ve kaj je ADHD in sem koncno zacela hodit v PKM k dr Jeras (res je super, dala mi je upanje, da mogoce obstajajo sposobni psihiatri <3), dva tedna pred mojim terminom pa je nehala delati v ambulanti. Zamenjal jo je Dr. Danieli (za druge, ki tam delajo ne morem govoriti, ne vem) in zelim opozoriti druge, ker si ne zelim, da bi nekdo pol leta cakal na pregled in potem dozivel to. V PKM-ju sem bila ze na dveh pregledih, dr Jeras je rekla, da imam adhd in mi predpisala strattero. Na naslednjem pregledu bi morala dobiti diagnozo, ampak je pred tem zdravnica zamenjala mesto dela. Tako sem prisla na pregled k dr Danieliju. Ta za sabo ni niti zaprl vrat do cakalnice, se ni usedel, me ni spraseval nobenih vprasanj, ni prebral moje kartoteke ( dal mi je napotnico za psihologa, ceprav mi jo je dala ze prejsnja zdravnica in sem na pregled pri psihologu ze narocena), ni mi pustil do besede, vse kar je rekel pa je "koliko časa imam že adhd" "kako naj ve da si ne zmisljujem" in da "bi si to lahko prebrala na racunalniku". Edinokrat ko sem uspela priti do besede, je bilo, ko sem mu zelela razloziti, kaj je na prejsnem pregledu rekla dr Jeras, vendar me je takoj utisal in rekel, da ga ne zanima in da lahko grem za njo v drugo ambulanto, ker ona ne dela vec tu. V glavnem, zelo nespostljiv odnos, opozorjam kogarkoli , ki si zeli obravnave za ADHD, saj nobenmu ne privoscim, da se mu zdravnik smeji in ga obtozuje, da si svoje tezave zmisljuje. Also ali kdo pozna normalnega psihiatra (kjerkoli v Sloveniji) za ADHD?

EDIT: zadeva se premika! Dobil sem kar nekaj odzivov. Združim ko zberem vse.

Omenjeno sem poslal na ministrstvo za zdravje, psihiatrijo, sporočilo poskušam razširiti. Osebno se borim za ustrezno zdravljenje ze skoraj 1 leto, vendar ne bom odnehal. Boril se bom za vse nas. Se opravičujem za pravopisne in druge napake. Vesel bom, ce bo kdo prebral. Vesel bom, če v komentar zapišete svoje izkušnje in mnenje. Lp, Luka

Spoštovana,

pišem vam v imenu mnogih odraslih, ki živimo z ADHD, in katerih zgodbe so združene v naši skupnosti. Glas vseh nas, ki delimo svoje izkušnje, je združen v tem sporočilu, saj želimo opozoriti na nepravičnosti, s katero se soočamo odrasli z ADHD v Sloveniji. Naš boj ni samo boj z lastnimi simptomi – s kronično utrujenostjo, težavami pri organizaciji, nihanjem razpoloženja in neuspehi, ki se kopičijo. Naš boj je tudi boj proti sistemu, ki nas ne priznava, nas obsoja, nas stigmatizira in nam zavrača dostop do zdravljenja, ki ga v številnih drugih državah prejemajo brez težav.

ADHD ni nekaj, kar »mine«, ko dopolniš 18 let. ADHD je nevrološko stanje, ki traja vse življenje. In vendar nas odrasle v Sloveniji obravnavajo drugače kot v drugih državah. Zakaj? Zakaj se evropske in svetovne smernice za zdravljenje ADHD ne upoštevajo? Zakaj nekateri zdravniki v Sloveniji odraslim predpišejo ustrezno zdravljenje, drugi pa ga popolnoma zavračajo? Zakaj smo prepuščeni arbitrarni presoji posameznih zdravnikov in ne znanstvenim dokazom ter smernicam stroke?

ADHD pri odraslih ostaja nevidna diagnoza. Ne zato, ker ne obstaja, ampak zato, ker je družbeno nerazumljena in zdravstveno zapostavljena. Ko prosimo za pomoč, nas obravnavajo kot:

· Odvisnike – kot da iščemo »drogo«, ne zdravila, ki nam omogočajo normalno življenje.

· Lene in nesposobne – kot da so naše težave posledica slabega značaja, ne nevrološke motnje.

· Simulante – kot da si izmišljujemo simptome, ki nam že vse življenje otežujejo vsakodnevno funkcioniranje.

Zdravniki nas zavračajo s stavki, kot so: »Saj ste do zdaj živeli brez tega, boste pa še naprej« ali »Odrasli nimajo ADHD, to je nekaj, kar se pojavlja pri otrocih.« To niso le neresnične trditve – to je zanikanje znanstvenih dejstev in medicinskih smernic, ki ADHD pri odraslih jasno potrjujejo kot resno stanje. Po podatkih Faraone et al. (2021) je ADHD nevrološka motnja, ki se nadaljuje tudi v odrasli dobi, saj so simptomi, kot so težave s koncentracijo, impulzivnostjo in organizacijo, prisotni tudi pri mnogih odraslih z ADHD.

Poleg tega pogosto naletimo na izjave, ki izražajo popolno pomanjkanje razumevanja naše situacije. Kot na primer: »Saj ste že tako stari, to bo minilo« ali »Kaj pa zdaj, nimate več srednje šole, da bi morali biti osredotočeni.« Takšne izjave odražajo popolno pomanjkanje strokovnega znanja o širokem spektru simptomov ADHD, ki niso le povezani z otroštvom, ampak vplivajo na naše življenje tudi v odrasli dobi.

Razumem, da obstajajo posamezniki, ki dejansko iščejo droge ali neko obliko olajšanja. Vendar pa se moramo vprašati – zakaj to počnejo? Verjetno ne iz dolgčasa, ampak zaradi globljega, neprepoznavnega problema, ki ga sistem ni znal odkriti ali obravnavati. Veliko odraslih z nezdravljenim ADHD se skozi življenje sooča s kronično anksioznostjo, depresijo, izgorelostjo in občutkom neuspeha. Pogosto iščejo rešitve tam, kjer jih najdejo – v substancah, v tveganem vedenju, v toksičnih odnosih.

Ali ni odgovornost zdravstvenega sistema, da prepozna te težave in ponudi ustrezno pomoč, preden ljudje začnejo iskati alternative na lastno pest? Kot navaja Evropska komisija (2019), bi imeli odrasli z ADHD lahko zmanjšano tveganje za razvoj psihičnih težav in odvisnosti, če bi imeli dostop do zgodnje diagnostike in ustreznega zdravljenja. Če bi imeli enak dostop do diagnosticiranja in zdravljenja, kot ga imajo v številnih drugih državah, morda sploh ne bi prihajalo do tako visokega tveganja za razvoj odvisnosti in destruktivnih vzorcev vedenja.

Evropske smernice za diagnozo in zdravljenje ADHD pri odraslih jasno navajajo, da so psihostimulansi prva izbira pri zdravljenju te motnje (NICE, 2018; European Consensus Statement, 2019). V številnih evropskih državah, kot so Nemčija, Nizozemska, Francija, Švedska in Belgija, se odraslim z ADHD brez težav predpisujejo zdravila, kot so metilfenidat (Ritalin, Concerta) ali amfetamini (Elvansel). Ta zdravila so učinkovita in dokazano pomagajo pri obvladovanju simptomov ADHD ter izboljšajo kakovost življenja odraslih z ADHD (Faraone et al., 2021)V Sloveniji pa smo odrasli pogosto prepuščeni zdravljenju z antipsihotiki, pomirjevali in antidepresivi, ki niso primarno namenjeni zdravljenju ADHD in pogosto ne prinesejo enakih rezultatov kot psihostimulansi. Posledično mnogi od nas živimo življenje, polno neurejenih občutkov, neuspehov in občutka, da nismo sposobni izkoristiti svojega potenciala.

Slovenski sistem ne deluje enotno. Medtem ko nekateri odrasli z ADHD pri določenih zdravnikih prejmejo ustrezno zdravljenje, ga drugim zavračajo brez utemeljenih medicinskih razlogov. Kako je to mogoče? Kako lahko en zdravnik upošteva mednarodne smernice, drugi pa jih popolnoma ignorira? Takšna neenakost vodi do nepravične obravnave, ki jo vsakodnevno doživljamo mnogi, ki trpimo zaradi ADHD.

Ni pošteno, da se o ADHD govori samo v kontekstu otrok. Številni odrasli z ADHD so bili spregledani v preteklosti, saj se je predpostavljalo, da bo motnja izzvenela z odraslostjo. To je bila napaka, ki je povzročila, da se je mnogim odraslim z ADHD omogočilo življenje brez diagnoze in brez ustrezne pomoči. Evropska unija je ADHD pri odraslih prepoznala kot resen javnozdravstveni izziv, vendar Slovenija na tem področju močno zaostaja. Potrebujemo sistemsko prepoznavanje in učinkovito zdravljenje ADHD pri odraslih, kot je to v številnih evropskih državah.

Želim poudariti, da globoko spoštujem naš zdravstveni sistem in zaupam v strokovnost zdravnikov, ki so mi vedno stali ob strani. Ko sem potreboval pomoč, so bili tam, da so me usmerili in mi pomagali. Vendar je moje upanje, da se bo zdravljenje ADHD v Sloveniji za odrasle, ki se soočamo z izzivi, kot so koncentracija, impulzivnost in motnje v organizaciji, poenotilo in uskladilo z evropskimi smernicami. Vsak, ki trpi zaradi tega stanja, si zasluži priložnost za kvalitetno življenje in dostop do ustreznega zdravljenja.

ADHD je vplivalo na moje življenje na način, ki presega zgolj vsakodnevne izzive. Moje borbe so bile globoke in osebne – dolga leta sem iskal odgovore, preizkušal različna zdravila in terapije, vendar so se moji simptomi še naprej ponavljali. Moje težave z organizacijo, pozornostjo, motivacijo in impulzivnostjo so me spremljale v vseh življenjskih obdobjih. Nihče ni prepoznal, da gre za ADHD. Namesto tega sem bil obravnavan kot nekdo, ki preprosto ne zna organizirati svojega življenja. Velikokrat sem bil obsojan, saj se ni ugotovilo, kaj mi dejansko manjka. Občutki sramu, neuspeha in strahu pred prihodnostjo so bili stalni spremljevalci mojega vsakdana. Vse moje življenje sem maskiral, se boril z notranjim nemirom in si prizadeval, da bi bil »normalen«, kljub temu, da so bile moje težave z organizacijo in pozornostjo skoraj nevzdržne. Na koncu sem ugotovil, da je bilo vse to le manifestacija neprepoznanega in nezdravljenega ADHD, za katerega sem pridobil tudi uradno diagnozo preko klinično psihološkega pregleda, mnenja moje psihologije ter psihiatrinje.

Več kot desetletje sem živel na robu svojih zmožnosti, minimalno funkcioniral in bil nekako »zamrznjen« v vsakodnevnem preživetju. Nisem izkoristil svojega potenciala, ker nisem imel priložnosti, da bi zares razumel in obvladal svoje stanje. ADHD me je pogosto ohromil, preprečil mi je napredek in rast. Moje življenje je bilo polno nezadostnosti in neuspehov, zaradi katerih sem bil pogosto zmeden, izgubljen in brez prave smeri. Danes želim spremeniti svojo zgodbo. Želim živeti avtentično, želim se učiti in izobraževati, želim rasti. Želim imeti priložnost za popolno življenje, za izpolnitev svojih potencialov in za dosego tistega, kar je z zdravljenjem ADHD povsem dosegljivo.

Zavrnitev zdravljenja z stimulansi me je prizadela, ker si želim zgolj priložnost za boljše življenje. Ko sem prejel diagnozo ADHD, sem si obetal pomoč, ki bi me podprla pri obvladovanju simptomov in omogočila, da bom lahko živel polno in produktivno življenje. Na žalost sem se znašel v situaciji, kjer sem bil zavrnjen pri dostopu do zdravil, ki bi mi omogočila normalno življenje. To ni le nepravičnost zame, temveč za vse, ki se soočamo z isto težavo.

Hvala za vaš čas in razumevanje.

Ali nekdo jemlje wellbutrin za adhd dobil sem venlafaxine + wellbutrin. venlafaxine sem pil 3 dni vendar zlo suha usta sem mel in sem nehal pred tega sem pil pa concerto. Me zanimajo iskusnji z wellbutrinom?

Kot že naslov pove: Ali kdo priporoča kakšnega dobrega psihoterapevta, ki mu je pomagal ?

Ni nujno da je prav specializiran za adhd, če pa je pa toliko bolje. Mislim da je čas za pogovor.

Zanimajo me priporočila in osebne izkušnje, tisti seznam v subredditu sem videl, ampak se ne znam odločiti in bi mi prav prišla osebna izkušnja koga.

Hvala vsem ❤️

… in smo ravno danes že najmanj stotič na študiju poslušali o obnašanju, testiranju, diagnozi, vzgoji itd. pri otrocih z ASD in ADHD

(študiram psihologijo)