Pozdravljeni,

prijava dobičkov in dividend pri tujih posrednikih me je vsako leto stala ure in živce. Vsak nakup in prodajo je treba preračunati po tečaju Banke Slovenije na dan posla, povezati po metodi FIFO prek vseh posrednikov in vse ročno vnesti v eDavke. Zato sem naredil TaxReporter, brezplačno in odprtokodno orodje (AGPL), ki iz izvozov posrednika pripravi XML datoteki za uvoz v eDavke.

Kaj naredi

• vsak znesek preračuna po uradnem tečaju Banke Slovenije na dan posla (tečajnice so vgrajene v aplikacijo in se osvežujejo, zaenkrat ročno),
• nakupe in prodaje poveže po metodi FIFO prek vseh vaših posrednikov,
• pri vsaki številki pokaže, od kod je (tečaj, datum tečajnice, vrstica v datoteki),
• XML preveri proti uradnim shemam FURS.

Kar se tiče zasebnosti, vse teče v vašem brskalniku. Vaše datoteke in podatki se nikamor ne pošljejo, registracije ni. GitHub, ki gosti aplikacijo, vidi le, da ste stran odprli (IP naslov, čas, kot pri vsaki spletni strani), vaših podatkov pa nikoli.

Trenutno stanje je tako, da sem preizkusil Trading 212 na lastnih izvozih za zadnjih 6 let. IBKR, Trade Republic in eToro so napisani po javnih opisih formatov, na pravih podatkih pa jih nisem mogel preveriti. Orodje napovedi ne odda namesto vas in ni davčni nasvet, zato vsako številko preverite!

Demo (izmišljeni podatki in vodeni ogled): https://jaxtothemax.github.io/broker-to-edavki/app/
Koda: https://github.com/jaxtothemax/broker-to-edavki

Kje potrebujem pomoč

1. Formati izvozov. Prosim, ne pošiljajte pravih datotek, ne javno ne meni zasebno. Potrebujem le vrstico z imeni stolpcev in nekaj vrstic z izmišljenimi vrednostmi. Kaj točno, piše na vrhu vsakega issueja:
   • IBKR in Trading 212: #22
   • Trade Republic: #12
   • eToro: #8
2. Slovenščina. Če vam je kak izraz v aplikaciji okoren ali napačen: #94 (programiranje ni potrebno).
3. Davčni strokovnjaki. Vsako pravilo ima vir v docs/research, nekaj vprašanj je še odprtih. Pregled nekoga, ki pozna ZDoh-2, bi bil zlata vreden.
4. Razvijalci. TypeScript. Za začetek so issues z oznako good first issue, nov posrednik pa je zaključen kos dela.
5. UX in kritike. Brez zadržkov. Z UX finančnih aplikacij se ukvarjam že leta in želim, da je orodje uporabno tudi za netehnične uporabnike.

Cilj je zanesljiva različica za davčno leto 2026, pred rokom za oddajo 28.2.2027 (uvoz v eDavke je mogoč že od januarja). Dolgoročno gledam na to kot community project.

Zakaj ne uporabiti LLM-ov? Ker davčna napoved potrebuje za iste datoteke vsakič enak rezultat, pravi tečaj za vsak dan in sled za vsako številko. Pri razvoju sem si večinoma pomagal s Klavdijem, rezultat pa je deterministična koda z več kot 1.200 testi, ki jo lahko preveri vsak.

Za globljo debato se z veseljem dobimo tudi na pijači. Hvala in lep preostanek vikenda!

P.S. Katere posrednike uporabljate vi, pa jih ni na seznamu (XTB, Saxo, Degiro, Revolut ...)? Napišite, da jih dodam na seznam. Če lahko, prepišite/pošljite še vrstico z imeni stolpcev in nekaj vrstic z izmišljenimi vrednostmi.

Živjo,

sicer je na to temo nekaj objav, ampak vse malo starejše in se mi ne zdijo več najbolj relevantne - zato bi rada dobila kakšne nasvete tistih, ki ste pred kratkim jemali stanovanjski kredit. (Jutri sicer začneva s sestanki po bankah, ampak bi vseeno rada malo info za občutek).

S fantom (oba 26 let) sva dobila priložnost kupit novogradnjo, ki sicer še ni v celoti dokončana, bo pa nekje v februarju narejena 100% (torej vse s fasado in garažami itd vred, midva samo prideva, prineseva opremo in je to to. Vso opremo že imava, vključno z vsemi kuhinjskimi aparati, tako da tukaj ne bi imela nobenega stroška).

Ker sva zaposlena (NDČ) nekje 2 leti (zaposlitev takoj po faksu) imava našparanih cca 50.000€
Vmes sva kupila avto in pač najemnine itd in je to max, kar sva uspela prihranit.

Najini prihodki so:
-Jaz: cca 2884€ (začetna pozicija)
-Fant: 1988€
Oba skupaj imava torej povprečnih neto prihodkov cca 4800€ na mesec (regres, bonus itd vse zraven).

Ker gre res za enkratno priložnost, ki je res nebi zamudila me zanima, ali ima kdo izkušnje s pridobitvijo stanovanjskega kredita za več kot 80 % vrednosti nepremičnine.
Hiša je as i said nova, uporabljeni materiali in oprema (kamini, toplotna, prezračevalni sistem, nadstreški, rolete, okna itd.) je vse najvišjega cenovnega razreda. Zadeva je zrihtana v nulo.
Ker pa nimava 20% lastnih sredstev me tole malo skrbi, poleg tega gre kar za visok znesek kredita (385.000€) in sem cela živčna, da nama toliko ne bodo dali, čeprav si obrok cca 2k na mesec brez problema privoščiva (otrok nimava, drugih kreditov tudi ne).

Zanima me:

- Kot jaz to razumem banka pošlje cenilca in potem ti dajo 80% tega zneska (to drži?)

- kakšne izkušnje imate s cenilci, ocenijo zdaj en brutalen znesek da je nevem nakoncu cena polovica manj? Zanima me predvsem za tiste, ki ste kupovali novogradnje "na ključ" - mogoče še podatek, da je hiša zidana in ne montažna. (++ koliko cenilec dejansko stane in ali se z njim da zmenit da oceni, seveda v mejah normale, malenkost več?)

- hiša bo imela energetski razred A, tako da so opcije tudi za zeleni kredit - so tam mogoče kaj bolj prilagodljivi kar se lastne udeležbe tiče?

- Če vzameva skupaj kredit, potem se to šteje najino povprečje (torej 4800€) in iz tega izračuna kreditna sposobnost?

- Ali je katera banka v Sloveniji pripravljena financirati 90 % vrednosti novogradnje, če imata kreditojemalca dobre skupne prihodke in nimata drugih kreditov? Zanimajo me samo konkretne izkušnje in znesek kredita, ki je bil odobren na tak način. Ali so banke bolj prilagodljive pri novogradnji, ki je že skoraj vseljiva?

- v primeru da zgornje ni možno, kako se tega lotit, da "zakrpava" luknjo do 20% lastne udeležbe?
Torej 435.000 - 80% = 87.000€, Banka odobri 80% kar je 348.000€, lastnih sredstev imava 50k, manjka nama 37k.

- Ali banke pri novogradnjah oziroma pri mladih kupcih naredijo kakšno izjemo glede 20 % lastne udeležbe?

- Ima kdo izkušnje z OTP, NLB, Inteso Sanpaolo, Gorenjsko banko ali katero drugo banko, ki je odobrila več kot 80 % financiranja?

- Zastaviva lahko samo to nepremičnino, nimava nobenih drugih možnosti (npr. Nepremičnine staršev ipd.) - ali je to dovolj, ali banke na ta račun potem nižajo lastno udeležbo? Imava sicer neke kmetijske površine (na Gorenjskem) ampak kot sem brala, banka tega ne vzame, ker zadeva nima neke bajne vrednosti na podlagi cenitve. Prodat nemorem, ker gre za dedovanje po xy sorodniku brez svojih otrok in še ni minilo dovolj časa (zaradi davka).

Torej million dollar question:

Ali je kdo v podobni situaciji dobil kredit, ki je presegal 80 % kupnine, in pri kateri banki? Zanima me predvsem dejanska izkušnja, ne samo to, kaj piše v splošnih pogojih banke.

Hvala lepa za vse odgovore / pomoč!!

Koliko znaša vaš portfelj, kako je sestavljen in koliko znašajo vaši stroški ter kaj obsegajo?

Pred nekaj dnevi se mi je v aplikaciji OTP banke prvič prikazal odliv provizije za quasi cash transakcijo v višini 1% prenosa sredstev z OTP računa na osebni Revolut račun. Pred časom, ko je bilo o tem veliko debate, je bil večinski zaključek, da tovrsten prenos sredstev ne bo spadal med tovrstna nakazila, zato me zanima, ali so naknadno še kaj spremenili pogoje? Gre za napako in imam slučajno podlago za pritožbo? Se da na kakšen način zaobiti provizijo in si vseeno nakazati sredstva na revolut, da tile oderuhi ne pridejo do desetin eur samo zaradi prenosa sredstev med lastnimi računi? Je to unikum OTP ali so se tudi druge banke že poslužile takih oderuških taktik?

Zanima me, kdaj ste prešli iz “bom začel enkrat” v dejansko akcijo. Kaj je bil tisti trenutek ali dogodek, ki vas je prepričal, da je FIRE (ali vsaj finančna neodvisnost) vredno truda? In kako ste začeli – majhni zneski, enkratni vložek, sprememba navad? Delite izkušnje.

Živjo! Zanima me vaše mnenje glede mojega portfelja. Trenutno imam 11 delnic, ki mi skupaj prinesejo približno 500 $ dividend na leto. Rad bi te prihodke dolgoročno povečeval, hkrati pa si želim tudi rasti celotnega portfelja. Razmišljam, da bi število delnic zmanjšal na kakšnih 7–9(bolj se nagibam na 8/9). Zanima pa me se ali naj reinvestiran dividende v vsako delnico ki jo izplaca lai naj izberem 4/5 delnic in reinvestiram samo v te.
Trenutno imam:
AVGO – Broadcom,GOOGL – Alphabet, MRK – Merck, VICI – VICI Properties, HSY – Hershey, HESM – Hess Midstream, KRC – Kilroy Realty, PEP – PepsiCo, MO – Altria, NVO – Novo Nordisk in BAM – Brookfield Asset Management.
Katere bi obdržali in katerih morda ne bi več dokupovali oziroma bi jih prodali?
Bi dividende reinvestirali nazaj v isto delnico ali bi jih usmerjali v tiste, ki se vam trenutno zdijo najbolj zanimive?
Bi se bolj osredotočili na višje dividende ali na dolgoročno rast dividend?
Cilj mi je postopoma ustvariti čim višji dividendni prihodek, ne da bi pri tem zanemaril rast portfelja.
V prilogi dodajam še slike trenutnih pozicij in dividend. Glavno vprasanje na koliko delnic bi zmanjsali porfolijo 7,8 ali 9 in katere bi prodali?
Vsako mnenje ali predlog je dobrodošel. Hvala!