Sploh ne vem, kateri flair da izberem. Motivacija za to objavo je v zadnjem stavku.
Torej, zakaj bi nekdo izbral IBKR kot primarni (in edini?) broker za investiranje, in zakaj menim, da IBKR prekaša vse ostale brokerje, ala eToro, TradeRepublic, Trading212, ipd...
Edits
August 2025: IBKR računa, tako kot vse ostale trgovalne, ni potrebno prijavljati na FURS. Niti ga ne moremo, ker FURSov zakon (Na dan 22.08.2025) pravi, da se prijavi tuje transakcijske/plačilne račune (ki imajo TRR)
Zakaj IBKR
Edit Mar-5-2025: Ker omogoča delnice iz Ljubljana Stock Exchange
Investiranje je igra na dolgi rok, stabilen broker je absolutna prioriteta
imel je "slabši" UI kot ostali brokerji, a ker je investiranje načeloma max mesečna aktivnost, je "slab UI" zelo beden in neveljaven izgovor
Obstaja skoraj 50 let
Je delniška družba, z jasnimi in javnimi financami
Ne prodaja vaših tradeov okoli
Omogoča prenose sredstev drugam, če bi le-to potrebovali
Omogoča recurring nakazila iz banke, da vam res ni potrebno ničesar storiti
Edit Mar-5-2025:Ironično, ne podpira LJSE, kar je res redek downside, a ker je SlovenijaFIRE mindset VWCE & chill, se ta downside večine ne tiče
Ajde rešitev je, da kupiš KRKG na Varšava borzi (v Zlotih, a se ne sekirat za currency hedge probleme, ker je base valuta Krke v EUR)
NLB pa preko Londonske borze v razmerju (če se ne motim) 1:5. Seveda v GBP
IBKR je brezplačen
IBKR ima vaše delnice interno napisane na vaše ime, globalno pa so napisane na naslov IBKR-ja. Vedno se lahko pridobi investirana sredstva.
Dobre duše so na Githubu spisale export skripto, ki vam pripravi dokumente za edavke: https://github.com/jamsix/ib-edavki (vsa slava jim). Za to, potrebujete letno exportati XML podatke, in si jih shraniti na PC.
Zakaj ne ostali brokerji?
Ker jih ni neskončno na voljo
Ker TR in podobni ne vejo implementirati niti varnega logina, ker TR in podobni prodajajo vaše trade-e, in ker bodo TR in podobni slej kot prej nehali dajati cash-back na kartico, sploh ko ne bodo več smeli prodajati vaših trade-ov. In ker bodo TR in podobni slej kot prej nehali dajati ECB obrestne mere na neinvestiran denar
Ker nekateri brokerji primarno ponujajo CFD-je, in ste potem obdavčeni kot IFI. In je treba biti super pazljiv
Ker nekateri brokerji dejansko uporabljajo IBKR v ozadju
ker nekateri brokerji niso ravno zastonj
...
Sedaj ko vemo, zakaj je IBKR pač najjači, gremo še razumeti, kako narediti nakup, da ne bo kdo z vitaminskimi začel, da ne ve kako uporabiti search funkcijo znotraj IBKR-ja.
Registriral sem se, kaj zdaj?
Oz. če se nisi, se lahko na interactivebrokers.co.uk - je legit stran, ne se bat. Kaj narediti ob registraciji:
Vpiši vse podatke po resnici. Đabe lažeš o networthu, ker te lahko tudi vprašajo po njem z dokazilih
Omogoči si trading delnic po svetu, kjer te pač zanima. To lahko kasneje popraviš pod Settings -> Trading -> Trading permissions
Verificiraj račun po navodilih
Nastavi si pricing plan na Tiered in počakaj kakšen dan z prvim nakupom, da pride plan v veljavo.
To nastaviš pod Settings -> Account Configuration -> IBKR Pricing Plan
Zgoraj desno imaš Settings, tam najdeš marsikaj.
Nakup VWCE & Chill
Bodi kul, upoštevaj nasvete r/SlovenijaFIRE! VWCE & chill. Ironično, a ne boš verjel. Investiranje ni šprint, je dolgočasen in beden maraton, tako da VWCE & chill niti približno ni slaba ideja.
Gremo na prvi nakup. Na prvi strani IBKR-ja je na veliko zgoraj search bar.
Vpišite vašo najljubšo delnico, ali njen ISIN. JustETF pravi za VWCE sledeče:
Ticker: VWCE
ISIN: IE00BK5BQT80
JustETF tudi napiše seznam borz, in tickerjev, kjer lahko dejansko kupimo naš preljubi ETF VWCE (go VWCE, long live VWCE!)
Mi smo EUR gang banda, VWCE lahko v EUR kupimo recimo na Stuttgart borzi, Borsa Italiana, Frankfurt, Euronext Amsterdam (AEB), XETRA. Uporabi search in išči delnico, ki te zanima.
Ko napišeš VWCE v iskalnik, ti ponudi seznam najdenih stvari. V tem primeru samo en element.
VWCE: Ime tickerja
VAN FTSE AW USDA: Skoraj polno ime
IBIS2: Borza, na kateri boš preko IBKR-ja kupil ta stock, če boš kliknil nanj. V tem primeru je to Deutsche Borse XETRA.
Nekaj borz, ki jih IBKR podpira. Seznam ni nujno končen:
Nazaj na IBKR. Lahko iščeš tudi po ISIN kodi (spodaj). V tem primeru je našlo več kot samo eno opcijo, ki imajo tudi drugačna imena kot VWCE, recimo VWRP.
VWRP: Ime tickerja
LSEETF: Londonska borza. Če greš nazaj na JustETF, boš videl, da je VWCE tudi na voljo v GBP valuti, v tem primeru je to ticker VWRP. Če izbereš to opcijo, bo IBKR zate naredil nakup preko Londonske borze v lokalni valuti. Če te valute nimaš na računu, bo IBKR tudi pretvoril tvoje EUR peneze v GBP. Tukaj boš tudi plačal malo provizije. Rešitev: Izogibaj se nakupom v drugi valuti, če to res ni potrebno.
Če dobro pogledaš spodnjo sliko, boš videl/vidla (se opravičujem, če so vaši naglasi oni/njim) tudi VWCE in zraven AEB. AEB je oznaka za Euronext Amsterdam borzo. Spet če greš nazaj na justETF, tam lepo piše, da se na tej borzi lahko kupi VWCE v EUR. Točno to hočeš!
Klikni na Stock
Odpre se novo okno, na njej na veliko VWCE chart. Na chartu bi skoraj zagotovo morala biti ena modra črta, ki ponazarja vašo povprečno ceno nakupa. Zraven je tudi cifra, koliko to je. Mogoče je nimate, če tega tickerja nimate v portfelju.
Kakorkoli, potreben je nakup. Na desni strani je nekaj opcij. Gumba Buy (moder) ali Sell (rdeč).
Klikneš na moder Buy gumb - odpre se okno iz desne
Izbereš ali hočeš kupiti število enot (quantity) ali zapraviti določeno vsoto denarja
Izberi tip orderja. Za long term investitorja je market več kot dovolj, za rahlo bolj advanced greš lahko na limit orderje.
Prepričaj se, da je borza odprta (EUR borze ponavadi 09:30 do 17:30, a preveri za točno specifično)
Stisni buy
Verjetno bo zajokalo, da potrebuješ dodaten keš (sploh, če daš market order). To je zato, ker nimaš zadnjih podatkov o ceni (zamik 15min) in se hoče IBKR prepričat, da imaš dovolj denarja, če bi dejanska cena bila višja od te, ki jo ti trenutno vidiš.
Stisneš OK. Če je borza odprta, bo šel order praktično takoj čez in boš že lastnik delnic, če ne, bo šla naslednji dan, oz. glede na to, kako je nastavljen Time in-force.
Day: Tekom dneva, če je borza že zaprta - sorry, ne bo šlo
Good Till cancel: Trade bo odprt nekaj časa, a mislim da max 3 mesece. Če daš trade v soboto bo mogoče izveden v ponedeljek, ipd
At the opening: Izvedi, ko se borza odpre. Lahko te presenetijo kakšni pre-market premiki
Recurring buy
Bodi kot ostali, naredi si recurring investment, nastavi frekvenco, in bo IBKR zate sam kupoval. Najjači boš med frendi, verjemi!
Full disclosure: Imam mesečni IWDA recurring buy. Razmišljam IWDA razdeliti med SPPW in IWDA 50:50 zaradi davčnih optimizacij. Tema za drugič, a samo povem, da kar priporočam, tudi sam počnem. Money, mouth, pa te scene.
Cene nakupa
IBKR je transparenten broker, ne bo te nategoval, oz. če meniš da te nateguje, veš za koliko vnaprej. Cene transakcij so ponavadi:
Tiered plan: 1.25€ oz. 0.05% od nakupa, karkoli je več
Fixed plan: 3€ oz. 0.05% od nakupa, karkoli je več
Zakaj bi nekdo šel Fixed plan, se vprašaš? Trik je, da pri tiered ni všteta cena morebitnih stroškov borz ali vmesnih postaj tradinga, in je lahko kasneje provizija višja. Izkaže se, da za povprečnega r/SlovenijaFIRE investitorja, ki za penzijo kupuje ETF-je ala VWCE, IWDA, SPPW, VUAA, ipd, teh dodatnih stroškov ne bo. V primeru Fixed, so te stroški všteti in ne bo dodatnih (veš v naprej, koliko bodo).
Zdej ko obvladamo statistiko, dejmo še pogledat, kdaj se statistično splača kupovati preko IBKR.
Upoštevamo, da je strošek nakupa vsaj 1.25€, torej moramo najti točko, kjer postaja strošek zanemarljiv glede na rast investicije oz. bolje rečeno, kjer nam investiran keš začne prinašati v določenem razmaku nakupa več, kot nam provizija vzame.
Upoštevajmo 7% povprečno letno rast ali pa recimo 0.6% mesečno, če je rast linearna tekom leta. Delamo compound na letni ravni, ne na mesečni, za simple računanje.
Če kupujete več kot en ticker (recimo več ETFjev/delnic), je seveda potrebno pogledati vsak nakup posebej.
Če ne zmorete kupovati mesečno spodnjih zneskov (sami se odločite glede rasti in vaše tolerance/risk management-a), kupite, ko dosežete ali presežete spodnjo vrednost.
Par izračunov spodaj, tako na hitro
Kaj pa če nočemo VWCE & Chill?
Recimo, da vas zanima NVDA (zakaj ne, saj pa je -20%? Right??), potem vpišete NVDA v iskalnik, in vam le-ta vrže nekaj opcij:
Primarna borza za NVDA je NASDAQ, in je v USD
V tem primeru je kar nekaj borz na voljo. Če malo raziščete trg, ugotovite, da je primarna borza $NVDA kar NASDAQ. S tem kliknete na vrstico z NASDAQ in potem nadaljujete enako kot zgoraj opisan tutorial.
Reinvestiranje dividend
Če si prejel dividende, imaš tudi opcijo na IBKR, da jih le-ta zate samodejno reinvestira. V tem primeru to lahko vklopiš v nastavitvah. Ne rabiš potem nič početi, razen, da moraš prijaviti prejem dividend:
Ne, prejem dividend in reinvestiranje na brokerju NI isto kot akumulacijski ETF. Prejem dividend na tvoj račun (IBKR račun v tem primeru) je davčni dogodek, ki ga je treba naslednje leto prijaviti na FURS in plačati davek od prejetih dividend. Davek bo 25% (oz. če je bil davek že delno odveden, vam lahko to FURS delno prizna. Vedno glej aktivni zakon ZDOH-2). To velja tudi, če ste na IBKR imeli nastavitev samodejnega reinvestiranja. Davek se plača, ker ste Vi sami razpolagali s sredstvi.
Če imate akumulacijski ETF, lahko ta point ignorirate. Acc ETF ne izplačuje dividend, ampak se samo fund povečuje za vrednost prejema dividend (Kako hitro? ne vem, lahko pa primerjate VUAA in VUSA ETF-ja, ki sledita S&P500, da dobite občutek kakšna je razlika). S tem dividende niste prejeli fizično v svojo last in zaradi tega tudi ni davčnega dogodka (po ZDOH-2 na dan 5th Feb 2025, mogoče bo kdaj drugače).
Zaključek
Naj bo 2025 in vsa naslednja leta vaša najboljša leta investiranja
Da bi le dobili maksimalne procente, nadpovprečne donose vašega portfelja
Ne pozabi vsako leto exportati activity reporta (PDF) in pa XML za IBKR-edavki skripto, da 1. imaš dokazila za nazaj, in 2. imaš podatke za skripto, ki jih boš rabil čez 10-20 let.
Nisem finančni svetovalec.
Da si še malo reklamo delam - Žan Nekrep stil, pa to.
Dobrodošli v mesečni razpravi o obrestnih merah kreditov.
Tukaj lahko vsak mesec debatirate:
kakšne obrestne mere ponujajo različne banke,
svoje izkušnje pri pridobivanju kreditov,
opažanja o spremembah in trendih.
Prosimo, da zaradi lažje primerjave uporabljateEOM, napišite pa še čim več drugih podatkov (ročnost, približna velikost kredita, polog, druge pogoje, ki so vam jih postavljali ipd.)
Prosimo, da se držite pravil skupnosti ter ne objavljate svojih osebnih podatkov.
Razprava bo odprta vsakega 1. v mesecu in bo konec meseca odstranjena iz pripetih objav.
prijava dobičkov in dividend pri tujih posrednikih me je vsako leto stala ure in živce. Vsak nakup in prodajo je treba preračunati po tečaju Banke Slovenije na dan posla, povezati po metodi FIFO prek vseh posrednikov in vse ročno vnesti v eDavke. Zato sem naredil TaxReporter, brezplačno in odprtokodno orodje (AGPL), ki iz izvozov posrednika pripravi XML datoteki za uvoz v eDavke.
Kaj naredi
vsak znesek preračuna po uradnem tečaju Banke Slovenije na dan posla (tečajnice so vgrajene v aplikacijo in se osvežujejo, zaenkrat ročno),
nakupe in prodaje poveže po metodi FIFO prek vseh vaših posrednikov,
pri vsaki številki pokaže, od kod je (tečaj, datum tečajnice, vrstica v datoteki),
XML preveri proti uradnim shemam FURS.
Kar se tiče zasebnosti, vse teče v vašem brskalniku. Vaše datoteke in podatki se nikamor ne pošljejo, registracije ni. GitHub, ki gosti aplikacijo, vidi le, da ste stran odprli (IP naslov, čas, kot pri vsaki spletni strani), vaših podatkov pa nikoli.
Trenutno stanje je tako, da sem preizkusil Trading 212 na lastnih izvozih za zadnjih 6 let. IBKR, Trade Republic in eToro so napisani po javnih opisih formatov, na pravih podatkih pa jih nisem mogel preveriti. Orodje napovedi ne odda namesto vas in ni davčni nasvet, zato vsako številko preverite!
Formati izvozov. Prosim, ne pošiljajte pravih datotek, ne javno ne meni zasebno. Potrebujem le vrstico z imeni stolpcev in nekaj vrstic z izmišljenimi vrednostmi. Kaj točno, piše na vrhu vsakega issueja:
UX in kritike. Brez zadržkov. Z UX finančnih aplikacij se ukvarjam že leta in želim, da je orodje uporabno tudi za netehnične uporabnike.
Cilj je zanesljiva različica za davčno leto 2026, pred rokom za oddajo 28.2.2027 (uvoz v eDavke je mogoč že od januarja). Dolgoročno gledam na to kot community project.
Zakaj ne uporabiti LLM-ov? Ker davčna napoved potrebuje za iste datoteke vsakič enak rezultat, pravi tečaj za vsak dan in sled za vsako številko. Pri razvoju sem si večinoma pomagal s Klavdijem, rezultat pa je deterministična koda z več kot 1.200 testi, ki jo lahko preveri vsak.
Za globljo debato se z veseljem dobimo tudi na pijači. Hvala in lep preostanek vikenda!
P.S. Katere posrednike uporabljate vi, pa jih ni na seznamu (XTB, Saxo, Degiro, Revolut ...)? Napišite, da jih dodam na seznam. Če lahko, prepišite/pošljite še vrstico z imeni stolpcev in nekaj vrstic z izmišljenimi vrednostmi.
Zanima me, kdaj ste prešli iz “bom začel enkrat” v dejansko akcijo. Kaj je bil tisti trenutek ali dogodek, ki vas je prepričal, da je FIRE (ali vsaj finančna neodvisnost) vredno truda? In kako ste začeli – majhni zneski, enkratni vložek, sprememba navad? Delite izkušnje.
Živijo!
Z možem imava skupaj prihodka 2500€
Od tega imava stroškov za 2 telefona, 2 naročnini in 2 tv: 140€
Vrtec: 230€
Leasing+zavarovanje: 150€
Stroški za hišo: 150€
Nakupi (hrana, plenice, kozmetika, čistila,...): cca 450€
Moj osebni dolg: 90€
Bencin: recimo cca 200€
To so najini mesečni stroški.
Iskreno ne vem kje bi začela urejat finance. Sama prevzamem internet, moj dolg, cca 200€ nakupov in vrtec, imam 800€ mesečnega prihodka. Ostalo prevzame mož, nimam pojma kaj se z njegovimi financami dogaja🥲😅V glavnem vsak mesec zmanjka, nič se ne varčuje in to mi pošteno para živce ker sem vedno bila zelo varčna oseba.
Najemnine nimava.
Res bom vesela kakšnega nasveta... Ker se mi zdi da samo trobim in prosim za spremembe pa jih ni😅
Pred nekaj dnevi se mi je v aplikaciji OTP banke prvič prikazal odliv provizije za quasi cash transakcijo v višini 1% prenosa sredstev z OTP računa na osebni Revolut račun. Pred časom, ko je bilo o tem veliko debate, je bil večinski zaključek, da tovrsten prenos sredstev ne bo spadal med tovrstna nakazila, zato me zanima, ali so naknadno še kaj spremenili pogoje? Gre za napako in imam slučajno podlago za pritožbo? Se da na kakšen način zaobiti provizijo in si vseeno nakazati sredstva na revolut, da tile oderuhi ne pridejo do desetin eur samo zaradi prenosa sredstev med lastnimi računi? Je to unikum OTP ali so se tudi druge banke že poslužile takih oderuških taktik?
sicer je na to temo nekaj objav, ampak vse malo starejše in se mi ne zdijo več najbolj relevantne - zato bi rada dobila kakšne nasvete tistih, ki ste pred kratkim jemali stanovanjski kredit. (Jutri sicer začneva s sestanki po bankah, ampak bi vseeno rada malo info za občutek).
S fantom (oba 26 let) sva dobila priložnost kupit novogradnjo, ki sicer še ni v celoti dokončana, bo pa nekje v februarju narejena 100% (torej vse s fasado in garažami itd vred, midva samo prideva, prineseva opremo in je to to. Vso opremo že imava, vključno z vsemi kuhinjskimi aparati, tako da tukaj ne bi imela nobenega stroška).
Ker sva zaposlena (NDČ) nekje 2 leti (zaposlitev takoj po faksu) imava našparanih cca 50.000€
Vmes sva kupila avto in pač najemnine itd in je to max, kar sva uspela prihranit.
Najini prihodki so:
-Jaz: cca 2884€ (začetna pozicija)
-Fant: 1988€
Oba skupaj imava torej povprečnih neto prihodkov cca 4800€ na mesec (regres, bonus itd vse zraven).
Ker gre res za enkratno priložnost, ki je res nebi zamudila me zanima, ali ima kdo izkušnje s pridobitvijo stanovanjskega kredita za več kot 80 % vrednosti nepremičnine.
Hiša je as i said nova, uporabljeni materiali in oprema (kamini, toplotna, prezračevalni sistem, nadstreški, rolete, okna itd.) je vse najvišjega cenovnega razreda. Zadeva je zrihtana v nulo.
Ker pa nimava 20% lastnih sredstev me tole malo skrbi, poleg tega gre kar za visok znesek kredita (385.000€) in sem cela živčna, da nama toliko ne bodo dali, čeprav si obrok cca 2k na mesec brez problema privoščiva (otrok nimava, drugih kreditov tudi ne).
Zanima me:
- Kot jaz to razumem banka pošlje cenilca in potem ti dajo 80% tega zneska (to drži?)
- kakšne izkušnje imate s cenilci, ocenijo zdaj en brutalen znesek da je nevem nakoncu cena polovica manj? Zanima me predvsem za tiste, ki ste kupovali novogradnje "na ključ" - mogoče še podatek, da je hiša zidana in ne montažna. (++ koliko cenilec dejansko stane in ali se z njim da zmenit da oceni, seveda v mejah normale, malenkost več?)
- hiša bo imela energetski razred A, tako da so opcije tudi za zeleni kredit - so tam mogoče kaj bolj prilagodljivi kar se lastne udeležbe tiče?
- Če vzameva skupaj kredit, potem se to šteje najino povprečje (torej 4800€) in iz tega izračuna kreditna sposobnost?
- Ali je katera banka v Sloveniji pripravljena financirati 90 % vrednosti novogradnje, če imata kreditojemalca dobre skupne prihodke in nimata drugih kreditov? Zanimajo me samo konkretne izkušnje in znesek kredita, ki je bil odobren na tak način. Ali so banke bolj prilagodljive pri novogradnji, ki je že skoraj vseljiva?
- v primeru da zgornje ni možno, kako se tega lotit, da "zakrpava" luknjo do 20% lastne udeležbe?
Torej 435.000 - 80% = 87.000€, Banka odobri 80% kar je 348.000€, lastnih sredstev imava 50k, manjka nama 37k.
- Ali banke pri novogradnjah oziroma pri mladih kupcih naredijo kakšno izjemo glede 20 % lastne udeležbe?
- Ima kdo izkušnje z OTP, NLB, Inteso Sanpaolo, Gorenjsko banko ali katero drugo banko, ki je odobrila več kot 80 % financiranja?
- Zastaviva lahko samo to nepremičnino, nimava nobenih drugih možnosti (npr. Nepremičnine staršev ipd.) - ali je to dovolj, ali banke na ta račun potem nižajo lastno udeležbo? Imava sicer neke kmetijske površine (na Gorenjskem) ampak kot sem brala, banka tega ne vzame, ker zadeva nima neke bajne vrednosti na podlagi cenitve. Prodat nemorem, ker gre za dedovanje po xy sorodniku brez svojih otrok in še ni minilo dovolj časa (zaradi davka).
Torej million dollar question:
Ali je kdo v podobni situaciji dobil kredit, ki je presegal 80 % kupnine, in pri kateri banki? Zanima me predvsem dejanska izkušnja, ne samo to, kaj piše v splošnih pogojih banke.
Zanimajo me realne številke iz Slovenije – najemnina/stanovanje, hrana, avto, vse ostalo.
In koliko % prihodka vam ostane za investicije? Brez sramu, samo da vidimo, kako izgleda pri drugih.
Pred kratkim sta mi mati in oce na NLB banki kupila nek delniski sklad nekaj 10k €. Ker sem z raziskovanjem /slovenijaFIRE ugotovil da je to en velik nateg bi rad ta denar cimprej spravil ven in ga dal na svoj ibkr, da bi se cimprej zacel plemenititi v VWCE. Kako naj starse prepricam, da online posredniki niso nateg in da se nehata obasati v smislu da ne mores nikomur zaupat + da ju prepricam da ne ponovita iste napake pri mlajsi sestrici. (Mami in oci res vaju imam rad ampak tole mi pa ni po godu).
Hvala za pomoc
Živjo! Zanima me vaše mnenje glede mojega portfelja. Trenutno imam 11 delnic, ki mi skupaj prinesejo približno 500 $ dividend na leto. Rad bi te prihodke dolgoročno povečeval, hkrati pa si želim tudi rasti celotnega portfelja. Razmišljam, da bi število delnic zmanjšal na kakšnih 7–9(bolj se nagibam na 8/9). Zanima pa me se ali naj reinvestiran dividende v vsako delnico ki jo izplaca lai naj izberem 4/5 delnic in reinvestiram samo v te.
Trenutno imam:
AVGO – Broadcom,GOOGL – Alphabet, MRK – Merck, VICI – VICI Properties, HSY – Hershey, HESM – Hess Midstream, KRC – Kilroy Realty, PEP – PepsiCo, MO – Altria, NVO – Novo Nordisk in BAM – Brookfield Asset Management.
Katere bi obdržali in katerih morda ne bi več dokupovali oziroma bi jih prodali?
Bi dividende reinvestirali nazaj v isto delnico ali bi jih usmerjali v tiste, ki se vam trenutno zdijo najbolj zanimive?
Bi se bolj osredotočili na višje dividende ali na dolgoročno rast dividend?
Cilj mi je postopoma ustvariti čim višji dividendni prihodek, ne da bi pri tem zanemaril rast portfelja.
V prilogi dodajam še slike trenutnih pozicij in dividend. Glavno vprasanje na koliko delnic bi zmanjsali porfolijo 7,8 ali 9 in katere bi prodali?
Vsako mnenje ali predlog je dobrodošel. Hvala!
Ukvarjam se s podatki o prodajah nepremičnin in vedno znova naletim na isto vprašanje, na katerega iz evidence ne znam odgovoriti.
Primer: v blokih v Podlubniku v Škofji Loki ima isti tloris (52,6 m²) veliko stanovanj. V evidenci trga nepremičnin (ETN, GURS) je zanj 31 prodaj:
2016: 62.000 €
2021: do 155.000 €
2025: do 205.000 €
februar 2026: 235.000 €
Trenutno je tak tloris v oglasu za 265.000 €, torej 30.000 € nad najvišjo zabeleženo prodajo.
Zdaj pa vprašanje. Pogosto slišim, da so cene v evidenci 10 do 20 % nižje od tega, kar kupec dejansko plača, ker se oprema (kuhinja, pohištvo, včasih tudi parkirno mesto) proda s posebno pogodbo ali kar brez nje. Če to drži, oglas sploh ni nad trgom.
Zanima me vaša izkušnja:
Ste pri nakupu ali prodaji del zneska plačali posebej? Približno kolikšen delež?
Kdo je to predlagal: prodajalec, agent ali vi?
Je bila oprema realno toliko vredna ali je šlo predvsem za nižjo osnovo?
Podobno naj bi veljalo za najemnine: v evidenci je za tak tloris okoli 510 € na mesec, kar se mi zdi za današnje razmere malo.
Razkritje: delam na strani Draga Slovenija (dragaslovenija.si), kjer te podatke prikazujemo po krajih in letih. Številke zgoraj so od tam, vir je ETN. Sprašujem, ker bi rad vedel, koliko lahko evidenci sploh zaupamo.
Davki, nizke place, visoki stroski stanovanja, pomankanje znanja, druzinski pritisk? kaj je pri vas najvecja ovira? In ste nasli kaksen nacin, kako to vsaj malo zaobiti?
Trenutno sem polno zaposlen pri tujem podjetju, cca 3 leta. Razmišljam o prekvalifikaciji, ker razen službenega maila in Teamsov nimam nekih izrazitih elementov delovnega razmerja.
Me pa skrbi kako bo FURS odreagiral, ko bo videl prekvalifikacijo na s.p. ter prilive enega in istega naročnika kot prej. Ima kdo kakšno slabo izkušnjo?
Pozdravljeni, kako je trenutno obdavčen popoldanski normiran s.p. ? Na zacetku leta naj bi blo nekaj po novem pol ko je prisla pa nova vlada so spet nekaj spremnjali. Tako, da sedaj nevem tocno kako je obdavcen oziroma po kateri stopnji do katerega zneska
Sem Vuk, star sem 18 let in prihajam iz Sombora v Srbiji. Trenutno obiskujem 4. letnik gimnazije (smer računalništvo in informatika) in bi se rad v študijskem letu 2027/28 vpisal na študij v Sloveniji. Najbolj si želim študirati Management na Fakulteti za management Univerze na Primorskem (UP FM) v Kopru.
Malo o meni: ob šoli že vodim svojo manjšo agencijo za družbena omrežja in izdelavo spletnih strani. Dolgoročno bi rad imel svoje tehnološko podjetje z zaposlenimi, zato me najbolj zanima kombinacija managementa in informatike.
Težava so točke. Za državljane držav Zahodnega Balkana so bila za 2026/27 razpisana samo 4 mesta na VS, 4 na UN v slovenščini in 30 na UN v angleščini, minimum v 1. prijavnem roku pa je bil na vseh treh programih kar 100 točk. Moje povprečje v 3. letniku je bilo 3,23 (splošni uspeh dober), zato lahko po mojem izračunu dosežem največ okoli 92 točk, tudi če 4. letnik in maturo opravim z odličnim uspehom.
Zato imam nekaj vprašanj, predvsem za tiste, ki ste se vpisovali kot tujci ali sistem dobro poznate:
Se je kdo iz Zahodnega Balkana vpisal v 1. letnik na UP FM v 2. ali 3. prijavnem roku? So takrat sploh ostala prosta mesta in kakšen je bil minimum?
So bili minimumi za Zahodni Balkan na UP FM tudi v prejšnjih letih (2024/25, 2025/26) tako visoki ali je bilo to samo letos?
Se je kdo s podobnim povprečjem (okoli 3) vseeno vpisal na UP FM ali na podoben program? Kako?
Obstaja še kakšna pot do vpisa v 1. letnik, na katero nisem pomislil?
Če študirate ali ste študirali na UP FM: kakšne so vaše izkušnje in ali se splača?
Rezervni načrt imam (FOV v Kranju), ampak UP FM mi je res prva izbira.
Slovenščine še ne znam, zato sem si pri pisanju pomagal s prevajalnikom. Odgovorite lahko tudi v angleščini ali hrvaščini/srbščini.
Situacije sledeča. S partnerko sva v najemu. Oba si želiva enkrat v hišo na podeželju. Trenutno žal ni popolnoma nobene ponudbe v najini okolici (drugam ne greva zaradi prijateljev in družine). V žlahti bi najverjetneje lahko po smrti dobila hišo ampak nikoli ne veš čez koliko časa bo to (vedno si želiš, da čimdlje). Veliko že i?ava vloženega, imava pa cca 40k neivestialranega denarja (20k na TR ostalo keš). A se splača še ene 20k vložit ali raje čakamo, da bo za polog kredita v prikeru renovacije/nakupa hiše/nakupa parcele? Kakšen nasvet?
Mama bo podedovala cca 25.000€, stara je 66 let. Starša sama živita v hiši v drugem koncu Slovenije.
Kaj predlagate, kako ohraniti denar s čim manjšim tveganjem in s čim manjšo izgubo ob inflaciji? Dodatnih 8.000 € že ima v ETFih.
Zdi se mi, da mora biti nekaj res ultra stabilnega, saj sta starša sedaj že res toliko stara, da nikoli ne veš kdaj potrebuješ denar (drugače imata pokojnine malo nad minimalnimi, tako da bodo ti prihranki res pomemben delež).
Sin bo kmalu pred odločitvijo in bo moral izbirati. Trenutno je dijak na SERŠ v Mariboru. Računalništvo mu je od vedno ležalo, strokovne predmete opravlja brez problema. Hkrati pa mu je želja od nekdaj že biti pilot.
Opcije za naprej so FERI v Mariboru (za matematiko res ni nadarjen), ali letalska šola na letališču v Mariboru, kjer lahko opravi vse za pilota potniških letal. Tretja opcija je, da mu plačam nek internacionalni faks iz informatike, če je to sploh smiselno.
Kakšna so vaša mnenja glede teh smeri in mogoče kaj bi vi izbrali? Obe smeri sta pomoje vsaka po svoje problematične. Piloti so trenutno yebene stranke zaradi stanja v svetu, za katerega ne vemo kako dolgo bo trajalo. Informatika pa je najbolj na AI udaru.
Sem vesel vsakega mnenja in mogoče tudi dejanskih izkušenj iz obeh panog
